MŠ

Ljubljana, Prisojna ulica 7 ob 22h zvečer. Marko vstopi.

Lekarna je v času dežurstva odprta za nujno izdajo zdravil na recept in zdravil brez recepta, ki so potrebna za takojšnji začetek zdravljenja.

Marko si misli: “OK, tekočino za kontaktne leče potrebujem nujno, ker mi jo je nepričakovano zmanjkalo, leče pa je treba čez noč nujno spraviti v tekočino, drugače bojo fuč. Pa potreboval bi tudi fiziološko raztopino in transofix, ker je Opti-Free precej draga reč…”

Dolga vrsta spredaj… že 5 minut neka mamica sprašuje za nasvete glede bruhajočega otroka… Marko se prestopi… “Grr… call a doctor, lady!”

K okencu pristopi mlajši moški in začne kupovati medikamente proti glavobolu…

“Dajte mi en aspirin, pa en daleron… ja, saj vem, ne sme se skupaj jemat - bom pač probal, kaj mi bo bolj ustrezalo… pa a mate to z vitaminom C? Ja, pa še kakšen prašek pa kapljice morda? Pa…” (in tako naprej 5 minut)

Marko si misli “Ko pridem na vrsto, bom vzel samo Opti-Free, ker bo folk za mano drugače postal še bolj živčen…”

K okencu pristopi gospa srednjih let, ki želi nekaj proti kašlju za odrasle: “En čajček bi, pa tele tablete, pa une tablete, pa tretje tablete…” (prodajalka porabi 5 minut, da vse zadeve najde in polnih rok pride nazaj k okencu) “… pa a imate tole še za inhalirat… morda z mentolom? Pa tale Daleron C je v redu? Dajte mi še tole…”

Marko pride na vrsto. “Dober večer, en ta velik Opti-Free prosim…” (Marko prodajalki pomoli bankovec za 20 €)

Prodajalka: “To se pa prej kupi, veš?” (… in si vzame 2 minuti, da reč najde in mi potem skozi okence pomoli vse naenkrat, da kovanci letijo po tleh…)

Jap, kako morem?