26. 12. 2006 ob 00:35

Domači HD kino

Pred dobrim mesecem me je zgrabilo, da bi si končno omislil HDTV LCD TV in začel HD filme gledati v “velikem slogu”.

Kako je vse skupaj potekalo in kaj mi je/ni uspelo?

Priprave

Osnovna ideja je, da na LCD TV priključimo PC (oz. njegovo “pomanjšano” in stišano različico - HTPC), prek katerega nato predvajamo filme. Prav tako na HTPC po želji priključimo tudi surround sistem.

Po obisku vseh večjih audio/video trgovin v Ljubljani (Bivši BOF, Harvey Norman in Big Bang), branju nešteto postov na angleškem (Američani imajo drugačne modele TVjev, ki jih pri nas ni moč dobiti) forumu AV forums, branju ocen na angleškem CNET-u in obveznem Googlanju modela TVja + besedice “review” sem se odločil za Samsungov model LE-40R71.

Samsung LE-40R71

Model je bil predstavljen v začetku leta 2006. Serija “R” je cenovno ugodna, hkrati pa nam ponuja dobre specifikacije (kot 178°, odzivni čas 8 ms in velik kontrast) in lep design. Sam TV je napram naši 2 leti stari Sonyjevi plasmi (ki je resda 2 inči večja) precej lažji, tako sem ga lahko iz škatle vzel brez pomoči (kar je zaradi njegove velikosti še vedno precej težavna naloga).

Po začetni inšpekciji za pohabljenimi piksli sem sicer našel en zelen drobec (1/3 piksla), ki ves čas sveti, vendar se ga iz razdalje 2 metrov ne vidi več, zato se ne sekiram. Njegovo delovanje je tiho, prav tako se ne greje preveč. Svetlost panela je ob privzetih nastavitvah morda malenkost premočna, zato sem v menuju “power saving” nastavil na “low” (privzeto je izključen) - ponoči ni dobro buliti v tako svetel zaslon. Plastika, iz katere je sprednji del LCDja, je povsem gladka in nase vleče precej prahu (zato zraven dobimo tudi krpico), prav tako je dovzetna za praske, zato previdno. Daljinski upravljalnik je prijeten za uporabo in primerno odziven.

LCD ima en VGA ter en HDMI priključek - HDMI sprejme samo signala 720p in 1080i (ki ju prikaže s cca. 5% overscan-om), zato tukaj ne moremo doseči “native” resolucije zaslona (1366 x 768) - to lahko storimo samo prek analognega priključka (VGA). S kvalitetnim VGA kablom se da precej približati kvaliteti HDMIja, zato le brez skrbi. Je pa potrebno povedati, da se slika v načinu “PC” (kjer lahko uporabimo VGA vhod) ne procesira s filtri za ostrenje in živost barv (DNIe), ki se uporabijo pri HDMI vhodu, kar morda sploh ni tako slabo.

Televizor sem stestiral tako prek HDMI kot tudi VGA. Ostrina in barve so odlične, prav tako hiter odzivni čas poskrbi, da slika tudi pri hitrem gibanju nikoli ni zabrisana. Osvetlitev je enakomerno porazdeljena po vsem zaslonu, kar je bilo pričakovati - problem neenakomerne osvetlitve se pojavi šele pri 46” in 52” LCDjih.

HTPC, operacijski sistem in One Remote To Rule Them All ™

Hja, TV je bilo precej lahko kupiti. Tudi HTPC je bilo precej lahko sestaviti (je takle), zapletlo pa se je pri WLAN mreži. Pri sestavljanju HTPCja imate v bistvu dve možnosti, kako boste nanj spravili vsebino - lahko kupte ogromen (250, 320, 400 GB) disk in DVD/BluRay/HD-DVD enoto, ali pa zelo majhen disk brez pogona in nato filme predvajate od nekod drugod prek (W)LAN-a. Ker je moj delovni PC, kjer imam shranjene filme, na drugi strani sobe, sem se odločil za WLAN varianto.

Aha, pred opisom težav z WLAN-om moram še povedati, da sem si za operacijski sistem po testiranju mnogih izbral kar Windows Vista Ultimate, ki ima vgrajen najnovejši (in precej sexy) Media Center.

Sedaj pa nazaj k WLAN problemom - XPji in Vista imajo za delo z WLAN omrežji vgrajen t.i. “Wireless Zero Configuration”, ki pa ima eno izjemno tečno lastnost - vsakih 60 sekund (1 minuto) poizkuša najti boljšo WLAN postajo in za trenutek “za-lag-a” - to se pri gledanju filma seveda opazi in je precej moteče. Edina rešitev je, da uporabimo software, ki nam ga je dal proizvajalec brezžične mrežne kartice - če nam ga ni, smo v … nečem že. Drugi problem je, da večina teh programčkov na Visti še ne deluje - zato sem opustil idejo o “ad hoc” povezavi dveh WLAN mrežnih kartic in kupil dva TP-LINK-ova Access Pointa. Stvar sedaj deluje tako, kot mora (brez prekinitev).

V začetku decembra je k meni iz Anglije prispel še zadnji kos sestavljanke - Microsoftov daljinski upravljalnik. Daljincu lahko programiramo tipko za vklop/izklop TVja in glasnost gor/dol, tako da sem lahko Samsungov daljinec pospravil nazaj v škatlo. V Media Centru sem nastavil, da se samodejno zažene ob zagonu Windowsov, odklopil tipkovnico in miš in sedaj lahko HTPC nadzorujem samo z daljincem.

Media Center in software za gledanje HD filmov

Kot rečeno, uporabljam Media Center, ki pride zraven Viste Home Premium / Ultimate. “Srčika” Media Centra je najnovejši Windows Media Player 11, zraven pa sem namestil še naslednje filtre/kodeke/modifikacije:

  • CoreAVC 1.2.0.0 (za dekodiranje H.264 filmov)
  • ffdshow (za dekodiranje vseh ostalih video formatov in vseh oblik zvoka)
  • Haali Media Splitter (za podporo .mkv datotekam)
  • VobSub 2.34 (to je zadnja različica, ki mi pravilno deluje - je pa to filter za podnapise)
  • mkv_ogm.reg

Zaključek

Sedaj vse deluje tako, kot je treba. HTPC brez problemov prebavi 720p, 1080i in 1080p filme, najpomembnejše pa je seveda, da sem vse skupaj sestavil tako, da je v slabih 2 minutah (cold start) predvajalnik pripravljen za uporabo in da mi filmov ni treba peči/kopirati/prenašati nanj - vse, kar moram storiti, je, da jih od-RAR-am na glavnem PCju in da so na pogonu M:, ki je shared in ki ga Media Center “vidi”.

Opomba: Ta vnos bom še dodelal/popravil, stay tuned.